Dobro je, da ta vlada, čeprav počasi, odhaja. Imela je nekaj ministrov, ki to nikakor ne bi smeli biti. Že pol leta smo brez ministra za zdravje. Namesto da bi zapolnila svojo ekipo, je predsednica vlade raje govorila o ceni za zadolževanje, ki jo je znižala s politično stabilnostjo in s tem, da je odgnala trojko. Zdaj ko se cena obveznic viša, ker se je Alenka Bratušek dala poraziti na strankinem kongresu, to ni več problem. Ves čas se je spotikala in rušila, potrebovala je dva meseca, da je sestavila novo, vsebinsko prazno koalicijsko pogodbo.
Imela je neverjetno medijsko podporo, ki si je ni zaslužila. Mediji so v dneh pred kongresom pa tudi po njem kar tekmovali v vzbujanju apokaliptičnih scenarijev, ki zaradi norosti Zorana Jankovića pretijo državi. Ta naj bi nič manj kot vrgel državo s tečajev. Še enkrat smo se lahko prepričali o finančnem in lastniškem obvladovanje medijev oziroma njihovi politični instrumentalizaciji. Vladi niso gledali pod prste. Če koga, so tako najbolj zavedli prav prvo predsednico vlade. Domišljala si je, da nekaj pomeni, ker se pogovarja s prijaznimi voditelji, kot so Merklova, Cameron in Holland, ki ga je v Ljubljani peljala na sladoled. A je le »ženska brez posebnosti«.
Med odpustki, ko so bili dani premierki, omenimo le strankarsko kadrovanje v komisijo, ki je izbirala senata KPK. V njej sta bila tudi sekretarka kabineta premierke in poslanka PS. Enkrat je bil razlog za novinarsko prijaznost neustavljivi Janša, drugič predrzni Janković, oba pa obremenjena s kazenskimi zadevami. Nekakšen dvojček, levi in desni razbojnik. Videz simetrije in alibi za le navidezno politično nepristranost.
Preurejanje vrst levice, ki se ne more izogniti kaosu, ima spet en sam cilj: kako pridobiti volivce, da ne bi ostali doma. Bodo še enkrat nasedli in ali bo spet vse dirjalo za novim rešiteljem levice? Bilo bi dobro, če bi se vsaj nekaterih potegavščin lahko ubranili z drugačnim volilnim sistemom. Sicer pa ne gre drugače kot verjeti, da so se ljudje že nekaj naučili iz nameščanja strank za hitro uporabo, v katerih se nagnete kopica ljudi, ki ne prestane niti prvega resnega testa integritete. Zdi se, da strategi na levici s presenečenji zavlačujejo prav zato, da se novinarji in kritična javnost – tudi če bi hoteli – niti ne morajo odzvati.