Po obrambi domovine, in ker gospodarska kriza zanje že daleč, se lahko prepusti svojim malim zagatam. Konsolidaciji koalicije, kot bi se izrazil predsednik države in obrambi ministrov na interpelacijah, ki izgubljajo težo in smisel. Ustanovili bi celo nekakšno podnebno ministrstvo po meri sposobnosti upokojenske stranke, torej nekakšno vladno službo za trajnostni razvoj in podnebne spremembe. Brez listnice kajpada, a Desus bi segel še po drugem ministrskem položaju. Menda so se za to inovacijo vendarle premislili.
Namesto o stvareh, o katerih bi se morali res uskladiti, raje tuhtajo, ali naj v koalicijsko pogodbo zapišejo uvedbo »čisto pravih davčnih blagajn«. In se medtem zadolžujejo. Državno zadolževanje že tako prezadolžene Slovenije je v modi, iskanje gospodarskih priložnosti z resornim ministrom, ki ga nimamo že dva meseca in pol, pa potisnjeno nekam v daljno prihodnost. Za vlado Alenke Bratušek ne velja preprosto pravilo, da se z večanjem zadolženosti države zmanjšuje njena suverenost.
Večjih sporov med oblastniki ni, ker je vse, kar bi kvarilo idilo, preloženo na čas, ko bodo pripravljene dejanske reforme. Mar jim je, če so na oblasti le še dobro leto in pol. V usklajeni koalicijski pogodbi je le malokaj, kar bi res potrebovali. Čemu koalicijska pogodba in dolga pogajanja, če v njej ni nobene dodane vrednosti? Ni, denimo, seznama podjetij, ki bi jih bilo treba še prodati.
Vladna združba je sklenila celo korakati nazaj. Še pred dnevi je bila njena prioriteta zdravstvena reforma, zaradi katere je odstopil minister za zdravje Tomaž Gantar. Tudi za srborito premierko. »Po mojem mnenju so nujne tri prioritete. Sanacija gospodarstva, skrb za mlade in zdravstvena reforma, verjamem, da se bodo s tem strinjali tudi koalicijski partnerji,« je govorila v zadnjem intervjuju konec lanskega leta. A kdo naj ji še verjame. Tudi ta reforma je že izgubljena v podnebju.