»Novo politično delovanje mora biti odločno in nepopustljivo do vseh, ki bi na kakršenkoli način želeli izrabiti politiko za svoje interese …« Tako je zapisano v koalicijski carti constitutivi, kot je imenuje Igor Grdina. Velike besede, ki kličejo k dejanjem. Razbohoteno nezaupanje pri ljudeh razširjajo prav razlike med besedami in dejanji.
Odločno in nepopustljivo. Kdo je že to vzkliknil? »Odbor 2014 bo deloval mirno in dostojanstveno, vendar odločno in nepopustljivo!« Ali je Miro Cerar, sestavljavec dvanajste vlade, še miren in dostojanstven, potem ko ga okrog prinaša stari maček Karl Erjavec? Za zdaj nadaljuje v svojem slogu in se izogiba mikrofonom, čeprav predsednik upokojenske stranke preizkuša njegove živce in se na trenutke obnaša, kot da bi on sestavljal vlado. Erjavca je še najbolj vznejevoljilo popuščanje Novi Sloveniji. Človek, ki mu kot nekakšnemu levičarju ni bilo težko sodelovati v dveh Janševih vladah, se zdaj vtika v sestavo mavrične vlade.
Cerarju gredo na roke tudi prihodnji koalicijski partnerji z nepopustljivim in odločnim, a prav nič mirnim in dostojanstvenim posedanjem na komisarski stolček. Poglejte, kakšni so stari politiki in kakšen sem jaz, kompetentni novinec! Vendar bo tudi on kaj kmalu odgovarjal za njihove grehe. Do njihove izrabe politike za svoje interese bo primoran biti popustljiv in podvomiti o merilu, da niso na »kakršenkoli način« izrabili politiko za svoje interese in da na »nikakršen način« niso bili politično kompromitirani. Kako bo (ne)delovala ta vladna združba, se je pokazalo, še preden so se zavezali s podpisi.
»Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!« Tako Levstik. Sicer pa je izid znan: v težkih bojih bo koalicija jeklenila svoje vrste in izdihnila v znotrajpartijskih spopadih. Ostane nam le še odločitev Nove Slovenije. Ta bo zaradi nespodobne farse z imenovanjem za evropskega komisarja lažja. Poslanec NSI Jožef Horvat se je v nekem nastopu spomnil prav teh Levstikovih besed in končal s svetopisemskim navedkom: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Bomo to dovolili?«