In kakšna je reakcija očiščevalcev? Kazanje na tiste, ki zdaj javno izstopajo, čeprav niso plačali članarine in so jih že vrgli iz članstva. Ve se, iz partije se ne izstopi, iz nje te vržemo. Ko so še ne pravnomočno izključenega člana PEN vrgli iz partije, se je pritožil, zdaj se ne bo.
Kar se je zgodilo v podružnici PEN, velja postaviti v širši kontekst spopada, ki se je za marsikoga nepričakovano razbesnel v zadnjih letih. Spopada za interpretacijo dogajanja med drugo svetovno vojno in odnosa do komunističnega režima. Leva oblast je začela sistematično prek državnih ustanov uveljavljati enostransko interpretacijo preteklosti, ob kateri ne more biti družbenega in političnega konsenza. Šlo je za načrtni projekt ponovne legitimizacije ali vsaj deproblematizacije komunističnega režima. Spomnimo se drugorazrednega odziva na Hudo Jamo in izzivanja s Titovo cesto.
Te dni je izšel prvenec švedskega pisatelja Jonasa Jonassona Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil. Zgodba se začne v domu upokojencev, kjer je vse nared za rojstnodnevno veselico stoletnika. Prišel naj bi celo občinski svetnik. Pa krajevni časopis. In vsi drugi starčki. Prikazati se ni nameraval edino slavljenec sam.
26. avgusta bo Boris Pahor dopolnil sto let. Priprave na rojstnodnevno veselico so se že začele. Kot so zapisali v Mladinski knjigi – ta ni založila le švedske uspešnice, temveč je tudi hišna založnica Pahorja in pobudnica »leta Borisa Pahorja« in vseh praznovanj –, bo 26. avgusta v ljubljanski Operi vse pripravljeno za slavje. Prišel naj bi tudi predsednik države Borut Pahor. A če ga bomo še naprej lomili (sploh pa pisateljska vrhuška), bo manjkal edino slavljenec. Boris P. že leze skozi okno in izginja. Za njim in pred demoni 20. stoletja izginjajo še drugi.
Bo kaka »trojka« mednarodnega PEN naredila red še v naši podružnici?