Tako, pa je prišel čas odtajanja. Janković se je odmrznil, čeprav je treba resnici na ljubo povedati, da je bila njegova zamrznitev zgolj fiktivna. Nekaj takega kot leta 1990, ko je naš dragi Murgelčan Milan Kučan zamrznil svojo partijsko izkaznico in smo se potem na ta račun še pol leta režali. Zlasti ker so volivci nasedli, da je dal izkaznico v zamrzovalnik in iz avtokrata komunista postal demokrat liberalec. To je nekaj podobnega, kot če bi iz svinjskega zrezka spet naredil celega prašiča. Ne gre.

Zoran Janković je sicer naš človek, a nam je malo zbezljal z vajeti. V resnici je z objavo svoje kandidature za mesto predsednika Pozitivne Slovenije odigral manjši državni udar! Predsednico vlade je poslal v Srbijo k svojim bratom, da so ji malo mazali oči, medtem je strankarjem – ki jih je v resnici naredil, o tem ni dvoma – razložil, kako stvari stojijo in kdo je v resnici šef. Bratuškova je v Beogradu takoj odpovedala tiskovno konferenco, kaj naj bi reva rekla, kaj ji Zoran dela? Pri njem pač trše metode ne učinkujejo. Naš Milan mu je lepo razložil, naj da mir, da ne bo še on fasal kakšnega velikega poka, in mu obljubil, da bo lahko do smrti ljubljanski župan. Pa ni preveč zaleglo.

Skoraj neverjetno se zdi, da se je Janković upal upreti volji in ukazu Milana Kučana. Milan Kučan je največja ilegalna politična stranka pri nas. Ima vso preživelo udbovsko infrastrukturo iz preteklosti, bojne enote ZZB, Forum 21 mu je zagotavljal tajkunski bančni denar in stranki socialno varnost, Forum 571 – to je naši profesionalni novinarji z Mar-kešem na čelu – pa so mu nudili ustrezno propagandno osnovo po leninističnem načelu: lep, modrook, visok in  pameten. Dobro, z »visok« so malo pretiravali, saj ne morejo napisati, da je največji sin po osamosvojitvi majhen.  

Je pa res, da tudi Jankovićeva Pozitivna Slovenija za Kučanovo ne zaostaja preveč, Janković ima lep nasmeh in »nekaj«, to sta opazili tudi ena tožilka in tista sodnica iz zadeve Patrija. Se pravi, da v pravosodju med ženskami Janković velja za mačota in greha vrednega. Zato bi bilo zdaj zelo nenavadno, če bi ga preganjali in procesirali. Poleg tega je struktura članov Jankovićeve stranke tudi podobna Kučanovi: tu pa tam kakšen stari udbovec, emigranti iz LDS in Zares, za težo stranke skrbita Tamara Vonta in Janja Klasinčeva, za aritmetiko Maša Kociper, za zdravstveno varstvo bivši  nadpredstojnik onkologije Jani Möderndorfer, ljubkovalno imenovan zlata kahla. Za negovanje izvornega jezika stranke – srbohrvaščine skrbi plejada poslank, zlasti pa Lejla Hercegovac. Imajo celo novinarko propagandistko Alenko Bikar, ki piše presunljive tekste v Vrhniške novice. Posebej naj omenim še dve izjemni kadrovski pridobitvi – Melito Župevc in Barbaro Žgajner Tavš. Obe skrbita za podobo stranke. Poleg tega ima Jankovićeva stranka dobre zveze z bankami, to je zelo pomembno, pa tudi z bojno enoto s Fužin.

Na oko bi človek rekel, da če pride do vojne med Kučanovo ilegalno in Jankovićevo Pozitivno stranko, bo letelo perje. V tej vojni bi nekdo pač moral zmagati, ljudstvo bo pa znova kanonfuter. To ni nič takega, naši smo za velike cilje pripravljeni žrtvovati vse do zadnjega. Četudi potem ostanejo samo cilji brez ljudstva. Vendar mislim, da vojne med obema ne bo, pa tudi Janković gat ne bo obesil na metlin štil v znak predaje. Prej bi rekel, da se bomo dogovorili za nekakšno miroljubno koeksistenco, posebno če našemu Milanu ne uspejo novi politično-ideološki projekti. Zdaj vse stavi na malega Kardelja, da bi postal velik, tisti iz stranke Solidarnost so pa rezervni ešalon, ki je po svoje kar hecen. Ne morem se spomniti enega samega volivca, ki bi recimo sicer našemu zgodovinarju Jožetu Pirjevcu dal svoj volilni glas. Človek že malo pretirava in ima fanatičnoubijalski meglen pogled, ko se zagleda v kamero in reče: mi bomo zmagali in počistili po državi. O izvoru tega pogleda krožijo številne različice. Tako daleč se ne smemo spustiti, ker bi bilo to na ravni revolucije pomlad 45. Žal tako pač ne gre več. Žal.

Malega Kardelja pa Kučan malo preveč skriva. Nima se česa sramovati, saj Šoltes izhaja od pomembnih prednikov. Dedek Edi Kardelj, babica Pepca Kardelj, sestra Ivana Mačka - Matije, ki je bil v naših polnokrvnih časih bog in batina. Bolj batina, že res, a s tem narodom pač ne gre drugače. Dobra poteza Kučana je bila, da je malega Kardelja prepričal, da je dal intervju za Playboy, v katerem je povedal, da igra bas v bendu Ni važn´, drugače ima društvo Verjamem, da ga je Tito ujčkal na kolenih, da se je peljal z Galebom in da se zavzema za revizijo dedkovih, Kardeljevih idej. Pa da bi rad šel na Goli otok.

Iz vsega tega bi se mirno lahko porodila odlična frakcija Kučanove ilegalne partije, ki bi segala po naši oblasti. Ne moremo se več zanašati na one, ki se razglašajo za naslednike komunistov. Razočaral nas je Pahor, z Lukšičem pa tudi ni nič bolje – veliko govori, nič ne naredi in se tolče po rdečem srcu, da ga bo še infarkt.

P. S.: Bratuškova je v odzivu na Jankovićevo kandidaturo napadla – Janeza Janšo. Obsedenost je še zadnja vrlina te vlade.