Vse kaže, da do takrat domača in evropska javnost še ne bosta obveščeni o poročilu protikorupcijske komisije glede spornosti njene (samo)kandidature. Bratuškova je namreč s sprejemom pošte z osnutkom poročila odlašala tako dolgo, da KPK ne bo mogla sprejeti končnega poročila pred njenim zaslišanjem. Če bi bilo poročilo neugodno, bi lahko imela hude težave v Evropskem parlamentu. Poleg tega jo je v petek rešila tudi največja vladna stranka Mira Cerarja. Ko so o tem skušali razpravljati v mandatno-volilni komisiji v državnem zboru, je njen predsednik Mitja Horvat sejo prekinil in jo preložil na četrtek, torej v čas po zaslišanju Bratuškove v Evropskem parlamentu.

Izkazalo se je, da je premier Miro Cerar zavajal slovensko javnost, ko je trdil, da ne podpira Bratuškove za evropsko komisarko. Zaradi splošnega ljudskega zgražanja zaradi njene (samo)kandidature je poklical predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in menda v pogovoru odtegnil podporo Bratuškovi, ko pa mu je Juncker obljubil dober položaj, temu ni več nasprotoval. Še več, ko je bila Bratuškova predlagana za podpredsednico Komisije, je Cerar začel pozivati k državotvornosti in vsako kritiko njenega izbora označil kot »medsebojno tožarjenje pred tujino«.« Ukrepati bi bil pripravljen le, če bi Bratuškovo zavrnili poslanci Evropskega parlamenta ali če bi jo obremenilo poročilo KPK, ki pa očitno ne bo sprejeto pred njenim zaslišanjem v Evropskem parlamentu.

Seveda to ne pomeni, da bo njeno zaslišanje zdaj teklo gladko, saj naj bi slovenski poslanci Evropskega parlamenta, ki nasprotujejo njeni kandidaturi, svoje kolege, ki jo bodo zaslišali, primerno »oborožili« z ustreznimi neprijetnimi vprašanji. Tega seveda poslanci iz normalnih evropskih držav ne razumejo kot »tožarjenje«, saj se tudi sami ne obnašajo »državotvorno«, ko gre za kandidate iz njihovih držav. Francoskega kandidata za komisarja so najbolj »secirali« njegovi rojaki iz politično nasprotne stranke, enako velja za britanskega. Slovenija ima samo osem evropskih poslancev, nihče med njimi pa ne bo med zasliševalci Bratuškove. Tako priložnost so imeli le poslanci v nacionalnem parlamentu, kjer pa je Stranka Mira Cerarja ustrezno zaščitila Bratuškovo. Koliko so na to vplivala razna neformalna omrežja, ki so ugrabila vlado Mira Cerarja, pa si lahko mislimo.