Kljub temu je znanih zelo malo kandidatov. Največ zanimanja je za Ljubljano, kjer bodo župana Zorana Jankovića izzvali direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič, ki je član SDS, vendar nastopa kot samostojni kandidat, kandidatka SD Irena Kuntarič Hribar, kandidatka Desusa Marija Horvat, mestni svetnik Zelenih Miha Jazbinšek, podjetnica Martina Valenčič in morda še kdo. Glavni favorit je še vedno Janković, čeprav se njegovi stranki Pozitivni Sloveniji na julijskih volitvah ni uspelo niti uvrstiti v državni zbor. Na lokalni ravni pač veljajo drugačna pravila, zato je raje naredil križ čez stranko in bo nastopil s svojo Listo Zorana Jankovića. Čeprav na njej ne bo več imel »izdajalcev«, ki so prebegnili v Zavezništvo Alenke Bratušek, bo težko ohranil večino v mestnem svetu.

Največje presenečenje bi bil županski kandidat Stranke Mira Cerarja, ki je na julijskih predčasnih volitvah premočno zmagala, a tega vsaj za zdaj še ni na obzorju. Pravzaprav ne poznamo nobenega kandidata SMC v mestnih občinah, to je najbrž posledica kadrovske stiske te sveže stranke, ki se trenutno bolj ukvarja z iskanjem ministrskih kandidatov. Zato je mogoče sklepati, da bo županske volitve morda s kakšno izjemo prepustila starim strankam, velik dosežek bo že, če bo sestavila kandidatne liste za občinske oziroma mestne svetnike. Tudi razmerje sil v ljubljanskem mestnem svetu bo zelo odvisno od tega, ali bo zmagovalka državnih volitev sposobna sestaviti svojo listo.

Na lokalnih volitvah pred štirimi leti je po številu prejetih glasov slavila SDS s skoraj 19 odstotki, po številu županov pa SLS z 41 izvoljenimi kandidati. Obe stranki sta na zadnjih državnozborskih volitvah izgubili precej volivcev, SDS ima od 26 21 poslancev, SLS je izpadla iz parlamenta. Podobno se je zgodilo tudi z drugimi strankami, ki so leta 2010 nastopile na lokalnih volitvah, denimo SD je svoj rezultat zmanjšala za polovico, LDS in Zares sta izginili. Izjemi sta Desus in NSI, ki lahko pričakujeta okrepitve tudi na lokalnih volitvah. V tem pogledu bodo lokalne volitve popravni izpit za vse poražene stranke. V primeru vnovičnega poraza bodo morale resno premisliti o svojem nadaljnjem političnem delovanju, prenovi vodstev in programu, s katerim bi se bolj približale volivcem.