Dan državnosti je praznik, ko se Slovenci spominjamo razglasitve svoje samostojne in neodvisne države leta 1991. Na začetku smo ga praznovali evforično kot v času veselega decembra, s stojnicami s hrano in pijačo ter glasbenimi skupinami. Že kmalu za tem so si državno proslavo prisvojile politične elite in izbrani umetniki, katerih umetnost ljudstvo, ki se je odločilo za samostojno državo, ne razume. Skoraj vsako leto so ga zaznamovali ideološki spori med vladajočo koalicijo in opozicijo, ki sta skoraj vedno organizirali vsaka svojo proslavo. Tudi letos naj bi bilo tako, saj svojo proslavo napoveduje tudi Združenje za vrednote osamosvojitve, s čimer pravzaprav ni nič narobe. Čim več bo proslav, tem bolj dokazujemo, da imamo vendarle radi svojo domovino.
Težava pa je v organizaciji osrednje državne proslave, ki bi morala povezovati vse državljane in politične stranke, tako vladajoče kot opozicijske. Ko jo je lani organizirala Janševa vlada, se je glavni spor vnel okoli veteranskih organizacij, ki naj bi na proslavi razvijale svoje prapore. Povabljeni so bili namreč samo veterani osamosvojitvene vojne, ne pa tudi tisti s komunističnimi simboli, kar so v opoziciji označili za izključevanje na ideološki podlagi. Protestiral je tudi takratni predsednik državnega zbora Gregor Virant in to označil za kršitev koalicijskega dogovora o nenaslavljanju ideoloških tem. Na letošnje praznovanje dneva državnosti, ki ga organizira vlada Alenke Bratušek, bodo povabljeni tudi veterani s komunističnimi simboli, ki z osamosvojitveno vojno nimajo veliko skupnega, saj so se bojevali v drug(ačn)i vojni in za drug(ačn)o državo. Čeprav so komunistični simboli žaljivi za žrtve nekdanjega totalitarnega režima, Gregor Virant, ki je v novi vladi notranji minister, ne protestira in ne opozarja na ideološke teme. Kadar strašijo s komunističnimi simboli, to ni ideologija, kadar pa jih ni, je to netenje ideoloških sporov. Čudna logika Gregorja Viranta!
»Z ideološkimi spremembami in poseganjem v ideološke teme ne bomo plačali nobene položnice,« je pred letom dni modroval Virant. Lanska proslava nas je stala 86.000 evrov, saj so nastopali umetniki, ki so bili pripravljeni za praznik svoje domovine delati brezplačno. Letošnja nas bo stala okoli 120.000 evrov, saj bodo vsi nastopajoči prejeli honorar. Minister za kulturo Uroš Grilc namreč spoštuje delo umetnikov in čeprav je kriza še hujša kot lani, bomo čedalje bolj obubožani davkoplačevalci za zabavo elite plačali več.