Pred letom dni smo se spraševali, ali je mogoče imeti še slabšo vlado, kot smo jo imeli pod vodstvom Alenke Bratušek. Na njeno čelo se je povzpela brez strokovnih pristojnosti ali političnih izkušenj, že po prvih štirih dneh je zaradi afere z nelegalnim vikendom odstopil minister za infrastrukturo Igor Maher. Nasledil ga je Samo Omerzel, za katerega prej nikoli nismo slišali. Po nekaj mesecih je zaradi poslov svojega podjetja z državo odstopil minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik, ki ga je zamenjal nekdanji gospodarstvenik s političnimi izkušnjami Metod Dragonja. Zapletlo se je po odstopu ministra za zdravje Tomaža Gantarja, ki ga je za mesec dni nasledila Alenka Trop Skaza, po njenem odstopu pa je zmanjkalo kadrov. Bratuškova je snubila Igorja Šoltesa, a ni bil sprejemljiv za koalicijsko SD, potem pa je vlada razpadla zaradi težav z Zoranom Jankovićem, ki se je vrnil na čelo največje vladne stranke.

In kako je z vlado Mira Cerarja? Po dobrem pol letu lahko ugotovimo, da ima zelo podobne težave kot njena predhodnica. Tudi Cerarju nagaja kadrovska suša. Najbolj se je zapletal z resorjem za gospodarstvo. Njegov prvi kandidat Ervin Pfeifer je bil umaknjen isti dan, ko je nato predlagal ministrsko ekipo z drugim kandidatom Jožefom Petrovičem. Ta se je poslovil po mesecu zaradi afere DZS. Tretji kandidat Gojko Koprivec je odstopil pred zaslišanjem v državnem zboru, uradno zaradi slabega zdravja. Nato je Cerar našel Zdravka Počivavška, ki se mu je končevala funkcija predsednika uprave Term Olimia. Žal ne razume (dovolj) angleško, da bi lahko sodeloval na pogovoru s tujimi investitorji. Podobne težave naj bi imel tudi obrambni minister Janko Veber, ki ga skrbi prodaja Telekoma tujcem, ki ne znajo slovensko, a bi kljub temu utegnili prisluškovati našim varnostnim silam.

Ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar je odstopila zaradi previsokih honorarjev v preteklosti, namesto nje prihaja v vlado neizkušena Klavdija Markež, ki je vodenje Ljudske univerze na Ptuju zapustila v čudnih okoliščinah, nato pa se zaposlila pri podjetniku Miranu Vuku, ki je končal v osebnem stečaju. Če ne bi bila izvoljena za poslanko Stranke Mira Cerarja, bi verjetno tudi ona pristala na cesti. Podobno neizkušena je tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki se seveda ne more primerjati z Bojanom Dobovškom, ki ga je Cerar zavrnil. Hkrati pa obračunal še z njegovim svakom Stanetom Štembergerjem na čelu Sove in na njegovo mesto imenoval nepristojnega znanca Andreja Očka, ki je po enem tednu odstopil. Po vsem tem lahko ugotovimo, da nove stranke prinašajo še več politične negotovosti in da samo pridiganje o etiki še ne pomeni izhoda iz krize.