Volitve v sosednji Hrvaški kažejo, da so tam politične razmere veliko bolj podobne evropskim demokracijam kot v Sloveniji. Glavna predsedniška kandidata prihajata iz socialistične SDP in konservativne HDZ, preostala dva pa iz političnega obrobja. Tudi na parlamentarnih volitvah bosta največja tekmeca SDP in HDZ. Težko si je predstavljati, da bi tam lahko uspela kakšna nova stranka novih obrazov, kot se je že drugič zapored zgodilo pri nas. Seveda je bil tudi na prejšnjih hrvaških predsedniških volitvah kandidat desnosredinske stranke izločen že v prvem krogu in so v drugem odločili med dvema z levice. Tako je bil izvoljen sedanji hrvaški predsednik Ivo Josipović, kandidat SDP, podobno kot je bil na zadnjih predsedniških volitvah v Sloveniji izvoljen nekdanji premier iz vrst SD Borut Pahor, ki ga je v drugem krogu podprla celo desnica.
Toda Josipovića bi lažje primerjali z Danilom Türkom, ki je veljal za nespornega favorita predsedniških volitev v Sloveniji. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah, bi moral Josipović zmagati z veliko razliko in po možnosti že v prvem krogu, a je svojo tekmico Kolindo Grabar - Kitarović iz HDZ prehitel le za dober odstotek oziroma okoli 20.000 glasov. Tudi besednjak hrvaških levičarjev je neverjetno podoben slovenskim, saj na volitvah nastopajo z blatenjem svojih nasprotnikov. Premier Zoran Milanović in predsednik Ivo Josipović namreč kandidatki HDZ očitata korupcijo Iva Sanaderja, v čigar vladi je bila evropska in nato še zunanja ministrica. A če ne bi bila čista, je prejšnji generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen gotovo ne bi imenoval za svojo pomočnico. Na tem položaju, ki ga še ni uspelo zasesti nobenemu slovenskemu politiku, si je pridobila še večji ugled in prepoznavnost v svetu. Po drugi strani pa ga je Josipović v dobršni meri izgubil ob aferi Perković, ko so hrvaški mediji razkrili njegove družinske udbovske povezave. Sin izročenega nekdanjega načelnika Udbe Saša Perković je njegov svetovalec za varnost, njegov oče Ante Josipović pa naj bi bil kot pripadnik Udbe vpleten v udbovski umor emigrantske družine Ševo leta 1972.
V drugem krogu bodo odločilni glasovi volivcev preostalih dveh kandidatov: radikalna desnica Milana Kujundžića bo seveda podprla Grabarjevo, medtem ko so volivci radikalno levega Ivana Sinčića, ki jih je trikrat več, zelo nezanesljivi. Nekateri bi lahko celo podprli Grabarjevo, da bi tako dobili prvo hrvaško predsednico. Ne glede na razplet pa hrvaška desnica odhaja na parlamentarne volitve okrepljena in z resno možnostjo zmage. To pa ne velja za slovensko. Pri nas še nihče z desne sredine ni zbral 37 odstotkov glasov. Učiti se bodo morali od Hrvaške.