Tretjega maja, na svetovni dan svobode medijev, so nekateri slovenski medijski portali nekaj minut pred dvanajsto usklajeno zatemnili svoje spletne strani, s čimer naj bi simbolično opozorili na težave, s katerimi se soočajo slovenski novinarji. Sporočili pa so tudi svojo usklajenost. Pojav, ki ga je ugledni pisatelj Drago Jančar pred desetletjem imenoval »medijska glajhštanga«.
Strani so namreč zatemnili samo izbrani mediji in njihovo Društvo novinarjev Slovenije. Gre za skupino novinarjev, ki usklajeno poročajo o političnih dogodkih v Sloveniji. Običajno se med seboj dogovorijo, kako bodo o zadevah poročali, koga bodo trdo obdelali, komu bodo gledali pod prste. Bolj so kritični do tako imenovane politične desnice in bolj prizanesljivi do tako imenovane politične levice. In vseskozi so kritiki kapitala in lastnikov medijskega prostora, zlasti tistih, ki od njih zahtevajo, da jim medij prinaša tudi dobiček, ne zgolj »ugled«.
Združenje novinarjev in publicistov, v katerem je sicer povezana precej manjša skupina novinarjev, je ob tem mednarodnem dnevu izjavilo, da je v Sloveniji glavni problem kazenska zakonodaja, ki omogoča, da državno tožilstvo kazensko preganja novinarje, ki kritizirajo delo nosilcev državne in lokalne oblasti, kadar se ti zaradi tega čutijo razžaljene.
Tako državno tožilstvo kazensko preganja dva slovenska novinarja, ki sta v svojih komentarjih kritizirala početje ljubljanskega župana in predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Ta je sicer zahteval kazenski pregon celo zoper karikaturista, ki ga je narisal v hitlerjanski pozi. Združenje zato meni, da bi morali poslanci in vlada kazenski zakonik spremeniti tako, da bi morali oblastniki novinarje preganjati na zasebne stroške, tako kot vsi drugi državljani.
Medijska »glajhštanga« poziva drugega novinarskega združenja ni objavila ali pa ga je cenzurirala. Slovenska tiskovna agencija je denimo iz poziva izpustila Jankovića in oba novinarja, ki ju na njegovo pobudo preganja državno tožilstvo. To precej pove o stanju medijev v Sloveniji, ki so za nekaj minut zatemnili svoje spletne strani.
Toda resnica o slovenskih medijih je še precej bolj temna. Na nekem portalu so se znašla elektronska sporočila novinarjev spletnega portala nacionalne RTV, v katerih netijo sovraštvo nad svojimi drugače mislečimi kolegi. Ena od novinark bi jih kar postrelila in vrgla v jame. Na svetovni dan svobode medijev smo tako lahko izvedeli tudi resnico o slovenskih novinarjih.