Večina analitikov ima tudi po dobljeni republikanski kandidaturi za predsednika ZDA na konvenciji v Clevelandu velike težave z razumevanjem fenomena Donald Trump. Še vedno ga pojmujejo kot prehoden pojav in mu odrekajo možnosti, da bi na novembrskih volitvah premagal demokratsko izzivalko Hillary Clinton. Zmota. Po dveh katastrofalnih predsedniških kandidatih Johnu McCainu in Mittu Romneyju in osmih letih zlovlade Barracka Huseina Obame je Donald Trump najboljši obet, da se republikanci zopet vselijo v Belo hišo. Menim, da njegovega dosedanjega uspeha ne gre pripisovati nastopaštvu, politični nekorektnosti, zdrsom v demagogijo ali popreprostenju ameriške politike. To so zgolj površinski pojavi v domeni očitno uspešne politične tehnologije.
Uspeh Donalda Trumpa je simptom strukturne transformacije ameriške politike. Trump je tisti politični podjetnik, ki je to spremembo zaznal in se ji prilagodil. Povedano drugače, če ga ne bi bilo, bi si ga Američani morali izmisliti. Ideologija trumpizma pa ni nič drugega kot odsev stremljenja večine ameriškega belega prebivalstva in je v tem smislu arhetip populizma. Paleokonservativka Ilana Mercer v trumpizmu celo vidi zametke revolucije, kreativne destrukcije, ki bo korenito preoblikovala tako ameriško desnico kot ameriško družbo. Verjetno po Trumpu Republikanska stranka res ne bo več takšna, kot je bila, tj. »cuckservative« oziroma RINO (republicans in name only) stranka. Neokonservativizmu obeh Bushev je z vzponom Trumpa odzvonilo. Hvala mu za to.
Kaj je trumpizem? Na kratko bi ga označil kot populistično ideologijo, osnovano na identitetni politiki nativizma, poudarjenem domoljubju in protekcionistični ekonomski politiki. Zelo poveden o trumpizmu je nosilni slogan njegove predsedniške kampanje America first (Najprej Amerika), ki implicitno postulira, da je poslanstvo ZDA uresničevanje ameriških nacionalnih interesov, varnosti in blaginje Američanov. Trumpizem temelji na treh ideoloških stebrih. Prvič, multikulturnost in nenadzorovano priseljevanje sta škodljiva. Drugič, postreaganovska neokonservativna politika Busha st., Busha ml., Clintona in Obame je zgrešena. Tretjič, svobodna trgovina s slabo zasnovanimi prostotrgovinskimi sporazumi vodi v deindustrializacijo in izgubo delovnih mest v ZDA.
Nezakonito priseljevanje in multikulturalizem sta po Trumpu največji grožnji ZDA in zahodni civilizaciji. Američani si bodo morali priznati, da v zadnjih desetletjih njihov talilni lonec ne deluje. Če so se Italijani, Nemci, Irci, Poljaki in drugi vzhodnoevropejci v začetku 20. stoletja razmeroma uspešno asimilirali v anglosaško dominantno kulturo in prevzeli ameriško metaidentiteto, tega za negroide, Južnoameričane in zlasti za muslimane ni mogoče reči. Bolj kot je ameriška družba etnično in rasno raznolika, bolj je disfunkcionalna. Že Alexis de Tocqueville je v svojem epohalnem delu Demokracija v Ameriki opozarjal, da si ne predstavlja harmonične večrasne družbe, kjer bi enakopravno sobivali belci in temnopolti. Islamski terorizem in nasilje gibanja BLM (Black lives matter) zgolj potrjujejo skoraj dve stoletji star de Tocquevillov uvid. Rešitev je v spoznanju, da je multikulturnost rak zahodne civilizacije, ki Evropo in ZDA spreminja v tretji svet. Soočiti se bo treba z dejstvom, da sobivanje tako različnih kultur, kot so afriška, južnoameriška, islamska in zahodna, na ozemlju iste države ni mogoče. Trumpova rešitev je preprosta, gradnja zidu z Mehiko in prepoved vstopa muslimanom na ozemlje ZDA. Pravi, a po mojem mnenju ob prisotnosti etnomazohizma in patološkega altruizma belcev nezadostni zdravili.
Trump zagovarja opustitev neokonservativne paradigme in vrnitev zunanjepolitičnega realizma. Ta s konservativizmom razen besedne ugrabitve nima veliko skupnega. Ima pa veliko z globalizmom, interesi talmudo-sionistov in Novim svetovnim redom. Kaže se v izvažanju demokracije, t. i. nation buildingu, spodbujanju barvastih revolucij, arabskih pomladih in vmešavanju v notranje zadeve suverenih držav. Neokonservativna politika je z Obamo dosegla dno in svet pripeljala na rob konca časa, v nevarno bližino Armageddona. Zunanjepolitični realizem udejanjanja ameriških nacionalnih interesov bi ZDA vrnil v obdobje izolacionizma in izvajanja Monroejeve doktrine. Trump tudi napoveduje korenito revizijo NATA kot disfunkcionalne organizacije, ki se namesto z realnimi varnostnimi grožnjami, kot sta ISIS in Turčija, ukvarja z izzivanjem Ruske federacije in poizkusom netenja tretje svetovne vojne. Pomiritev ZDA in Rusije bo ena temeljnih prioritet morebitnega Trumpovega mandata. Napoved U-obrata v zunanji politiki je že povzročil, da so vodilni neokonservativci, kot je npr. hazarski kodrolasec Robert Kagan, podprli Hillary Clinton. Njena izvolitev je garancija za ohranitev statusa quo oziroma še več vojn.
Pomisleke moram izraziti do njegove ekonomske politike. Hvalevredna je sicer usmerjenost proti Wall Streetu in velikim korporacijam ter skrb za prihodnost ameriških delavcev, ki sta jih v zadnjih letih izdali tako Republikanska kot Demokratska stranka. Panglosijsko gledanje na globalizacijo in svobodno trgovino je res zmotno. Ta ustvarja zmagovalce in poražence, a Trumpov odgovor k vrnitvi k protekcionizmu je v luči izkušenj velike gospodarske krize1929–1933 oziroma učinkov Smoot-Hawleyjeve tarife po mojem popolnoma zgrešen.
Iz povedanega sledi, da trumpizem kot populistična ideologija ni koherenten, ampak pelmel idej, ki so blizu večini ameriškega belega prebivalstva. Ker Trump ni politik iz prepričanja, je čisto mogoče, da za svoj populizem uporablja demagoške rešitve in da se bo po zmagi volivcem izneveril. A imponira njegov izjemni občutek za zaznavo glavnih problemov sedanjosti, tj. migracij in z njimi povezane islamizacije Zahoda ter nasilja multikulturnosti. Njegova vulgarnost, domišljavost in popadki avtoritarnosti so nemara novembra za večino belih Američanov vredni tveganja. Trump 2016!
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva Reporterja.
