Uvedli so obvezno božičnico, zmanjšali zneske na položnicah za oskrbo v domovih za ostarele, dvignili minimalno plačo … Vlada Roberta Goloba dela. Ped volitvami s pospešeno paro. Vse to dela z namenom, da bi na volitvah 22. marca dobili še en mandat.

Da bi vsaka od treh koalicijskih strank politično profitirala. Ne dvigujejo samo davkov, kot jim očitajo v opoziciji, pred volitvami so odprli, prosto po novem predsedniku NSI Jerneju Vrtovcu, pravo predvolilno slaščičarno.
Tudi slovenska zunanja politika je v službi predvolilne kampanje.

Ne prvič in najbrž tudi ne zadnjič. Zunanja ministrica, naša »teheranska Tanja«, kot menda v Mladiki ljubkovalno naslavljajo Tanjo Fajon, je urbi et orbi oznanila, da Slovenija resno dela na pristopu k tožbi Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ).

Pred zadnjimi evropskimi volitvami je Golobova vlada na vrat na nos priznala Palestino, zdaj bomo tožili še Izrael. Vmes, maja lani, pa je imela svoj dramolet v Evropskem parlamentu v Bruslju še predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je evropskim poslancem »nalivala čistega vina« in se postavila nad prej omenjeno Meddržavno sodišče (ICJ) ter v vlogi »vrhovnega političnega ajatole« razsodila, da »v Gazi gledamo genocid, gledamo ga in smo tiho …«, pri čemer je v govoru v vsej svoji vznesenosti naredila še lapsus in Gazo zamenjala z Zahodnim bregom.

Robert Balen

Nobenega slovenskega politika letos ni bilo v Davosu, kjer se je na Svetovnem gospodarskem forumu zbrala svetovna elita. No, bila je Nika Kovač, ona je tudi političarka pod krinko civilne družbe.

Še »zahojeni Serpentinšek« – Marjan Šarec, ko je bil premier – je šel v Davos. Po stopinjah pokojnega Janeza Drnovška, ki je bil v Švici reden gost. Robert Golob je hitro zavil po stopinjah radikalne Levice, pred volitvami z namenom mobilizacije levega volilnega telesa pa je gazil po snegu na Osankarico in v Dražgoše.

Sedanji premier in predsednik Gibanja Svoboda je sicer pred volitvami 2022 tudi razlagal, da želi biti novi Drnovšek, sredinski politik »malo levo, malo desno«, pa je to dano zavezo požrl še hitreje kot tisto, da bo odstopil, če bo KPK ugotovila, da je kršil integriteto.

V rajnki SFRJ smo bili neuvrščeni, zdaj smo pa menda »vest sveta« in »na pravi strani zgodovine«, kot se radi po prsih trkajo slovenski levičarji, ki bi radi še kar spreminjali svet. Za notranjepolitične potrebe, da bi bili še naprej na oblasti. Samo za to v resnici gre in za nič drugega.

Tudi na Grenlandijo so poslali dva častnika Slovenske vojske, čemur se smeji vsa naša soseščina. Na tem »največjem kosu leda na svetu« bosta menda branila vrednote liberalne demokracije pred Donaldom Trumpom.

Ameriški predsednik se je nekaj dni po tej spektakularni odločitvi slovenske vlade, ki so jo po svetu večinoma prezrli, ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ko je ustanovil svoj Odbor za mir, potegnil nazaj in zagotovil, da ZDA Grenlandije, kjer sicer že imajo vojaško oporišče, ne bodo zavzele z vojaško silo.

Gotovo, če smo malce sarkastični, je pokleknil pred vojaško grožnjo iz Ljubljane, iz rojstne domovine svoje soproge Melanie Trump.

Smo imeli kar srečo, da nas Golobova vlada v tem mandatu ni odpeljala iz Nata, saj ima to zavezo v svojem programu še vedno najmanjša koalicijska stranka Levica.

Robert Golob je zaradi levega volilnega telesa, ki je že vrsto let protiameriško nastrojeno, v slovenski zunanji politiki vseskozi igral dvojno vlogo.

Spomnimo, kaj vse se je dogajalo lansko poletje, ko je Golob celo napovedal referendum o izstopu Slovenije iz Nata, pa so se na srečo pregrete politične glave nato hitro ohladile.

Golob je zaradi levega volilnega telesa, ki je že vrsto let protiameriško nastrojeno, v slovenski zunanji politiki vseskozi igral dvojno vlogo. Na eni strani je podprl Natove zaveze in stal na pozicijah zahodnega sveta, drugo pa je bila predstava za domačo publiko. Podobno je tudi zdaj pred volitvami, ko postaja sovražna nastrojenost do ZDA še izrazitejša.

Vrhovna avtoriteta v polju slovenske zunanje politike še vedno ostaja nekdanji predsednik republike Danilo Türk, ki mu je leta 2012 Borut Pahor speljal drugi predsedniški mandat, česar dolgoletni visoki diplomat v Organizaciji združenih narodov (OZN) še vedno ni prebolel.

Türk govori podoben jezik kot nova zvezda političnega populizma iz Kranja Zoran Stevanović, ki je redno zahajal na inštrukcije k ruskemu veleposlaniku na njihovo ambasado v Ljubljani. Njune izjave pa so pogosto v sozvočju s tiskovnim predstavnikom Kremlja Dmitrijem Peskovom.

Josip Broz Tito se je leta 1948 skregal z Josifom Visarionovičem Stalinom. Socialistična Jugoslavija je šla po svoje in za razliko od drugih vzhodnoevropskih držav ni pristala v Varšavskem paktu za železno zaveso.

Še vodilnim jugoslovanskim komunistom je hitro postalo jasno, da se je treba bolj bati Rusov kot pa Američanov. Potem pa je prišlo leto 2025, ko sta si Donald Trump in Vladimir Putin podala roki in svet postavila na glavo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.