Toda glavna junakinja slovenske limonade, ki jo zadnje mesece skoraj vsak večer gledamo v informativnih oddajah, je Angelika z druge strani Karavank. Ni ravno modre krvi, je pa doktorica pravnih znanosti, koroška Slovenka, nesojena podjetnica, ki je zašla v politiko.
Najprej je bila generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev, nato je bila na listi liberalne stranke Neos izvoljena v avstrijski zvezni parlament, kjer je desničarske kolege razburjala s pozdravi v slovenščini, za tem je bila pet let poslanka v Evropskem parlamentu.
Po sporu s svojo avstrijsko stranko jo je njena slovenska prijateljica Alenka Bratušek predlagala za evropsko poslanko iz Slovenije, vendar pa je bila prekratka za izvolitev. Zdaj je postalo njeno zadnje upanje ministrica za razvoj in kohezijo, ki naj bi s svojimi dragocenimi izkušnjami Sloveniji priskrbela prepotrebna evropska sredstva.
Če bo šlo vse po sreči, bo Angelika Mlinar postala slovenska ministrica še pred božično-novoletnimi prazniki, ko odidejo poslanci na kratke počitnice vse do 10. januarja.
Toda problem je bil v tem, ker je imela Angelika kljub slovenski krvi le avstrijsko državljanstvo, kateremu se ni nameravala odpovedati. Zdaj si končno lahko oddahne, saj je vlada ugotovila, da obstaja nacionalni interes za dodelitev državljanstva, poleg tega ji je dovoljenje za dvojno državljanstvo dala tudi Avstrija.
Naša Angelika mora biti res nekaj izjemnega, da sta ji kar dve državi priznali ugodnosti, ki jih ne more biti deležen vsak smrtnik. Sploh za slovensko državo je izjemnega pomena, da smo lahko z njeno naturalizacijo dobili ministrico, kajti majhna Stranka Alenke Bratušek, ki jo ankete komajda še zaznavajo, ne premore veliko kadrov za ministre, res pa bi Alenka Bratušek lahko zasedla več resorjev hkrati, če bi bilo to po ustavi možno.
Če bo šlo vse po sreči, bo Angelika Mlinar postala slovenska ministrica še pred božično-novoletnimi prazniki, ko odidejo poslanci na kratke počitnice vse do 10. januarja. Bratuškova pa se bo spet lahko ukvarjala zgolj z infrastrukturo. Ne le drugi predor pod Karavankami, drugi tir železnice Divača–Koper, hitra cesta proti Koroški, njej najljubša energetika, na področju infrastrukture je še ogromno problemov.
Avtoceste so polne kolon, predvsem zaradi tovornjakov, ki zasedajo vozni in celo prehitevalni pas, zato bi bilo treba zgraditi tudi tretji avtocestni pas, pa hitro železnico iz Maribora v Ljubljano. Še dobro, da se je Angelika preselila v Ljubljano, saj bi iz Žitare vasi pri Velikovcu do svoje nove službe potrebovala približno dve uri vožnje.
