Ne gre torej za napad od 'zunaj', za preganjanja, čeprav smo nenehoma vsaj zapostavljeni in izrinjeni iz marsičesa, kjer bi imeli vso pravico enakopravno sodelovati in biti prisotni.
Pojav navzven opazimo v opuščanju krščanskih narodnih navad, v vse bolj praznih cerkvah, v pomanjkanju vernikov (ne smemo zanemariti tudi demografske zime) in seveda najpomembnejšega verskega kadra, duhovnikov. Duhovniški kandidat mora od letos prehoditi vsaj sedemletno osebno pot rasti in izobraževanja, da sme upati na posvečenje. Že iz tega razloga je nemogoče, da bi na hitro odpravili pomanjkanje duhovnikov.
Cerkev se torej spoprijema s potrebo po racionalizaciji. V praksi to pomeni, da se bo število sv. maš drastično zmanjšalo, število župnij pa prilagodilo dejanskim potrebam. Tam kjer ni ljudi, ne more biti župnije. Tam kjer ni duhovnika, pa ni sv. maše. Sv. maša pa je jedro in življenje Cerkve, zato se verniki zavedamo, kako hudo je.
Družba, kot jo poznamo, bo v kratkem izginila, najprej bo obdobje kaosa, preganjanj vere in narodov ter notranjih bojev. Kaj bo potem, ostaja zavito v skrivnost.
Mnogokje se dogaja, da duhovnik še je, ljudi pa ni, zato mašuje dobesedno v prazni cerkvi. Posebno ob nedeljah je to povsem nerazumno in proti vsaki logiki občestvenosti. Kjer pa ob nedeljah ni sv. maše, dejansko tudi ni župnije. Ker smo bili pri nas navajeni, da smo ves cerkveni servis imeli zelo blizu doma, smo zdaj razvajeni. Nihče, noben duhovnik in nobena župnija, pri tem ni izjema.
Spremembe, ki jih zahteva dejansko stanje, bodo boleče, saj za večino vernikov sv. maše ne bo več 'za vogalom', temveč se bodo morali peljati deset kilometrov in več, da bodo lahko pri bogoslužju. Manjšina bo svojo vero živela veliko bolj zavestno in bodo občestvo, t. j. skupnost vernikov, imeli veliko bolj za svojo.
Večina pa bo živela mimo Boga, vere in Cerkve. Cerkev, ki je že tako odrinjena na rob družbe, bo v prihodnosti nevidna, medtem ko bo ateistična družba naglo izginila v islamu, ki pa ni prijazen ne do svobode, ne do ateizma, ne do ženske, ne do drugačnosti in drugih pozitivnih vrednot naše zahodne civilizacije.
Družba, kot jo poznamo, bo v kratkem izginila, najprej bo obdobje kaosa, preganjanj vere in narodov ter notranjih bojev. Kaj bo potem, ostaja zavito v skrivnost.