Če se ob božiču veselimo, da smo v vrsti pred jaslicami, da počastimo Odrešenika, se pa mnogi ne morejo veseliti svojih vrst, kjer čakajo in čakajo in ne dočakajo tistega, zaradi česar so se postavili v vrsto. Bolni čakajo na zdravniški pregled in operacijo, mnogi čakaj na službo in socialno stanovanje, mladi čakajo na svoje priložnosti, a samo nekateri to dočakajo. Zelo žalostno je, ko morajo v čakalne vrste stopati tudi otroci, ki iščejo zdravje in pri nas ne morejo priti na vrsto za operacijo.
Ker se očitno niti Odrešenik ni mogel ogniti čakalni vrsti, da bi se lahko dostojno rodil, pomeni, da je prišel na svet tudi za to, da bi nas opogumil v naših čakalnih vrstah. Bog ni odpravil čakalnih vrst, ampak je vanje prinesel svojo solidarnost z vsemi, ki so ukleščenih v teh vrstah. Božja solidarnost zmore nagovarjati. Ko v ambulanti dajem prednost drugemu, ki je bolj bolan od mene; ko nekomu pomagam z urejevanjem papirjev, da lažje pride do službe ali stanovanja; ko nekoga presenetim z darom, da lahko stopi iz čakalne, se v tem razodeva Božja solidarnost.
