Sem eden od ustanoviteljev SMC. Njen pripadnik sem bil, ko je šlo še za civilnodružbeno gibanje. Torej dosti pred 2014. Ocenjujem, da je SMC tudi danes na pustni torek leta 2020 vsaj v enem pogledu prinesla 'novost' v politični prostor. Popoln kameleonski preobrat.
Kot stranka je bila namreč ustanovljena na ideologiji normalnosti, na socialno-liberalnih principih, z ambicijo, da prekine stalne izredne razmere v družbi in prepreči ekstremizem levega in desnega pola. Zavzemala se je za družbo solidarnosti z močnim javnim sistemom, ki obenem omogoča dovolj prostora za podjetništvo in gospodarski vzpon.
Poenostavljeno povedano: ne Orbanova Madžarska, niti Chavezova Venezuela. Za državo, v kateri ne bo politični dialog usmerjen v preteklost in stare frustracije – npr. na to, da beli s cerkvenih zvonikov pozivajo rdeče, naj po 70 letih pridejo iz gozdov.
Z vstopom v Janševo koalicijo je SMC postala neideološka interesna skupina. V najboljšem primeru 'praktična', podjetniško-poslovna stranka, ki koraka v falangi pod vodstvom politika, ki je vazal gospoda Orbana.
Vstopila je v zavezništvo s politikom, ki je antipod vsem dosedanjim vrednotam SMC. V strahu pred politično smrtjo je vodstvo SMC nestrpno nastavljalo vrat ugrizu princa teme in ga hvaležno dočakalo.
SMC se je tako izognila smrti. Ne pa propadu. Postala je 'nemrtva' in izbrala životarjenje v senci tistega, proti čemur se je ves čas svojega obstoja borila.
FB
