V praksi lahko do svojih pravic pridejo le pacienti, ki imajo za seboj pravno zaledje, zveze in poznanstva

Zato bomo prej ali slej tudi volivci morali ugrizniti v preprosto, a skrajno neprijetno vprašanje: je hujša neenakost, če obstaja košarica pravic, ki jih lahko realno in samodejno dobi vsak bolnik, zunaj nje pa se je treba dodatno zavarovati? Ali pa je hujša neenakost, če so pravice načelno neskončne, v praksi pa do njih lahko pridejo le ljudje, ki imajo za seboj pravno zaledje, da o sistemu zvez in poznanstev ne govorim.

Delo