V času komunizma sem bil vedno trn v peti političnih in tudi drugih krogov. Delal sem tako, kot mi je narekovalo srce. Nikdar nisem taktiziral. Ni me zanimalo, kaj naj storim, da bom v očeh drugih ali predstojnikov zanimiv. Ko sem bil kaplan na Jesenicah, so imeli borci, Udba in občinski »veljaki« veliko težav, ker smo z mladino hodili po mestu v kavarno s kitaro, peli smo, radi smo se imeli, hodili na piknike, na Murovo dvigat uteži in igrat namizni tenis, v halo pod Mežakljo drsat, s Planine pod Golico smo se po cesti ponoči sankali. Skratka, povsod nas je bilo mogoče srečati.

INTERVJU V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24