Uroš Smolej, igralec: Človek je v zasebnem življenju nekoliko vedno igralec. Če bi se vsak trenutek kazal takšnega, kakršen si, tudi ko si slabe volje, te nihče ne bi prenašal. Eno od tipičnih vprašanj, ko se s kom srečaš, je: »Kako si?« To je zame najhujše vprašane, takrat si misliš, a te res zanima? Imaš eno uro časa, da ti razložim? Rečeš pa samo: »V redu.« Pa tudi če nisi. Že takrat se greš deloma gledališče, nosiš neko masko. Zasebno znam bit zabaven. Sem hitrih misli, če sem sproščen, sem lahko zabaven, smešen. Ni pa vsak dan tako. Vsak izmed nas ima tudi slabe trenutke. Rad imam mir, da se odklopim, takrat ne potrebujem nikogar zraven sebe. V teatru pa je tako, da pri publiki najbolj zažge komedija. Ljudje se pridejo zabavat, sprostit. Takšne vloge zbudijo največje odobravanje. Ljudje si jih zapomnijo. Tudi zato me mogoče bolj poznajo kot komika. Kot igralec sem v tem žanru dobro zastopan. Rad imam vse, ne odločam se sama za nekaj, jasno pa je, da mi lahko komedija v tem smislu prinese širši krog publike.
Intervju z Urošem Smolejem v tiskani izdaji Reporterja in Trafiki za tablične računalnike
