Zelo živo se spominjam, ko je prišel na podeželje semenj in je pod šotorom nastopal Ansambel bratov Avsenik. V program so vključili zabavno točko, v kateri se je Franc Košir oblekel v žensko! Kukal sem skozi platneno razpoko v zaodrje, kjer je stal v razvlečenih spodnjicah in nase vlačil najlonke, nato pa si navlekel še krilo. V mojih rodnih Radljah, za hotelom. Zalotil nas je in se razhudil: »Izginite, mularija!« Rekel sem si, poglej tega slavnega strička, kako se oblači. In si šminka lička, usta … Seveda se mi še sanjalo ni, da bom čez leta to isto počel jaz, zato mi pozneje ni bilo jasno, zakaj se pri meni zgražajo, njemu pa so se smejali. Tudi Mito Trefalt in številni drugi so se oblačili v ženske like, a zaradi tega ni bila ogrožena njihova služba, še manj varnost na ulicah. Za njimi se nihče ni zadrl »peder«. Problem je nastal, če smo to isto počele Sestre. Dvojna morala mi je bila od nekdaj dobro izhodišče za globlje razmisleke in za iskanja odgovorov ne samo na moja vprašanja, ampak tudina splošna vprašanja družbe kot take, ki se nenehno vrti okoli enih in istih socioloških pojavov. Ti se zlorabljajo za cenene politične točke. Tako kot institucionalna vera zlorablja simbole in zgodovinska dejstva.

Obrazi