Pučnik se je v osemdesetih letih vsako leto za nekaj tednov vračal v Slovenijo in ker so se mu nekdanji prijatelji izogibali, je po teden dni bival pri nama. Med volilno kampanjo za predsednika predsedstva je imel prometno nesrečo. Zaradi njegove varnosti sva ga zato na poti iz Tomišlja v Ljubljano vsako jutro počakala pod stanovanjem v Murglah, nakar smo se skupaj odpeljali na uredništvo Nove revije, kjer smo imeli volilni štab.

Ravno tako zaradi varnosti sva njegov karambolirani avto peljala na popravilo v Iško vas. Po vsem tem je Spomenki in meni verjel na besedo. Tako je povsem mirno sprejel najin predlog, naj zaradi prestanega srčnega infarkta in vstavljenih bajpasov predsedovanje vladi ponudi Lojzetu Peterletu. Enako je bilo, ko sem mu v Poljčah najprej predlagal osamosvojitveni plebiscit in nato ob padcu Peterletove vlade, naj sprejme Drnovškovo ponudbo o prevzemu podpredsedniškega mesta v novi vladi. S predlogom o razpustitvi Demosa, katerega predsednik je bil, pa me je prehitel.

Dnevnikov Objektiv