Kot Slovenka in koroška Slovenka sem zelo navezana na jezik in ljudi z jezikom, ki mi je domač in ki mi zelo veliko pomeni. Tudi na Dunaju govorim slovensko, kolikor je le mogoče. Menim, da je treba paziti, da se ta jezik ne izgubi, še posebno na avstrijskem Koroškem, kjer nas je vedno manj in je zato toliko bolj pomembno, da ta jezik uporabljamo. Zato mi je zame tudi v umetnosti pomembno, da delujem multikulturno, da lahko delujem tako na slovenskem kot na nemško govorečem prostoru. Slovenska in slovensko-koroška zgodovina imata velik pomen v mojih delih, posebno pristno vez s Slovenijo ima serija Utopia_gnp (Gamsi na plazu), zaradi česar mi je bilo še toliko bolj pomembno, da jo prenesem na nemško govoreče področje. Morda je moja posredovalna vloga tudi na jezikovnem področju, v posredovanju med nemškim in slovenskim jezikom, med Avstrijo, Koroško in Slovenijo, saj se mi zdi pomembno, da se med seboj uskladimo in sodelujemo. Načrtno ali ne, to enostavno živim in imam v sebi.
INTERVJU V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
