Tamara Griesser-Pečar: Ni razloga za ščitenje akterjev prejšnjega totalitarnega sistema

Doc. dr. Tamara Griesser-Pečar, zgodovinarka, vodja raziskovalnega programa Študijskega centra za narodno spravo: "Nasilje komunističnega totalitarizma v Sloveniji 1941-1990«, je v svojem nastopu poudarila, da smo že junija 2011 novelo arhivskega zakona zavrnili na referendumu. »Že ta novela je zapirala dostop do večjega dela arhiva,« je poudarila.

V nadaljevanju je spregovorila o tem, da je »totalitarna oblast skrbno nadzorovala arhivsko gradivo, po potrebi pa tudi uničevala arhive, saj je želela na vsak način ohraniti podobo svojega režima,« je dejala zgodovinarka. Poudarila je še, da je bila v  vseh postkomunističnih državah borba za kontrolo nad arhivi tajnih služb, vendar je bilo pri nas uničenega veliko več gradiva kot v večini drugih držav. »Okoli 80% arhivskega gradiva je bilo uničenega, uničevali pa so ga vedno ob kriznih situacijah, največ pa ob osamosvojitvi države leta 1990,« je dejala Griesser Pečarjeva, pri čemer je za primerjavo pojasnila, da je bilo v Vzhodni Nemčiji uničenega zgolj 5% arhivskega gradiva. »Prehod v samostojno Slovenijo je zato problematičen, ker ni bilo pravega reza med preteklostjo in sedanjostjo in ker nismo imeli lustracije. Danes vsepovsod sedijo obremenjeni ljudje, na univerzah, v sodstvu, v parlamentu,« je dejala zgodovinarka. Po njenih besedah je arhivski zakon, ki je bil na pobudo vlade Janeza Janše sprejet leta 2006 omogočal neomejeno dostopnost do arhivskega gradiva, ki je nastal pred konstituiranjem skupščine v maju 1990. »Edina omejitev so bili občutljivi osebni podatki, pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij,« je poudarila zgodovinarka. Vendar pa, kar se tiče občutljivih osebnih podatkov, je ob tem tudi pojasnila, da so zgodovinarji morali v zvezi z njihovo uporabo zgolj podpisati izjavo, da bodo s temi podatki ravnali ustrezno, po referendumu leta 2011, pa je takratni direktor Arhiva RS Dragan Matič odredil anonimizacijo, ki je zgolj dva arhivarja nista zmogla. »Naslednji direktor g. Dežman je to anonimizacijo odpravil,« je dejala zgodovinarka.

»Slovenija ni pravna niti moralna naslednica nekdanje totalitarne države, zato ni razloga za ščitenje represivnih institucij prejšnjega režima, » je povedala zgodovinarka Griesser- Pečarjeva. V svojem nastopu pa je izpostavila tudi, da se žrtev in storilcev  ne more enačiti, kot to počne sedaj predlagana novela, ki zato pod vprašaj postavlja vrednote, na katerih temelji samostojna Slovenija. »Oddaljuje pa se tudi od Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih,« je dejala. Dodala je tudi, da so za zgodovinarja predlagane spremembe arhivskega zakona usodne.

Izpostavila je tudi posnetke na mikrofilmih. »Imamo 2,4 milijona posnetkov na mikrofilmih. To je treba anonimizirati, a zato ni denarja. To bo trajalo desetletja,« je dejala. Izrazila pa je tudi upanje, da bomo kdaj dobili tudi arhive iz Srbije, saj je tam tudi veliko tistega, kar je bilo v Sloveniji uničenega. »Nekateri se bojijo!« je še dejala zgodovinarka. 

Vir: www.sds.si