Slabo komuniciranje z javnostjo (državljani in mediji) je od samega začetka razvidno kot ena ključnih napak te vlade, tako na splošno kot (posebej) pri boju proti epidemiji. Še več, slabo komuniciranje je eden glavnih krivcev za neuspešen boj proti širjenju virusa in za nespoštovanje zdravstvenih ukrepov.
Uroš Urbanija, direktor Ukoma, ni dorasel situaciji in ni sposoben ustrezno voditi urada: delo Ukoma je nestrokovno in nedosledno, sporočila nejasna in neučinkovita, nastopi raznih govorcev polni napak ali neokusnosti.
Vse to bi sposoben vodja Ukoma moral znati preprečiti in državljanom in medijem v tako nevarnih časih zagotoviti jasne, ažurne, smiselne informacije, ki bi bile sporočene na prijazen, empatičen način, brez arogance ali ignorance, ki žal ves čas kazi delo Ukoma in raznih govorcev.
Vendar Urbanija in Ukom tega več kot očitno ne znata, ne zmoreta in (ali) nočeta. Ukinitev soglasja ključnim predstavnikom v boju z epidemijo je v tako nevarnem času, kot ga doživljamo ob tem tretje valu epidemije, in ob vrsti nejasnosti, ki se pojavljajo v javnosti, preprosto nedopustno in predstavlja napad na javnost in na javni interes. Predstavlja napad na pravico javnosti do ustrezne obveščenosti in ustrezne zaščite pred smrtno nevarno epidemijo. Nihče pri zdravi pameti ne bi sredi tako resne zdravstvene krize, ki zadeva vse prebivalce Slovenije, tem prebivalcem odvzel možnost ustrezne obveščenosti. In nihče ne bi ključnim predstavnikom vladne zdravstvene ekipe prepovedal obveščati javnosti.
Tak radikalen ukrep Ukoma v tako hudem času zgolj pomeni, da Urbanija, Ukom ali celotna vlada prikrivajo pred državljani nekaj, kar je očitno za to vlado zelo kompromitirajoče in nevarno. Očitno je Ukom strah dodatnih informacij in pojasnil, ki jih javnost pričakuje in zahteva.
