Slovenci smo del nesrečne regije, ki s slabo precepljenostjo in samomorilsko brezbrižnostjo postaja tarča začudenih pogledov razvitega sveta

Pandemija covid-19 je v Evropi ustvarila razmejitev, ki nas od Baltika do Balkana nenavadno ostro deli na države, ki disciplinirano in z malo smrtnimi žrtvami obvladujejo bolezen ter spet živijo »normalno«, in na države z veliko smrtnostjo ter slabo epidemijsko in življenjsko perspektivo – Slovenija je, žal, na slabi, vzhodni strani te razmejitve. Medtem ko so se zahodne države zdravstveno stabilizirale in življenjsko normalizirale z veliko precepljenostjo in posledično majhnim deležem umrlih med okuženimi (pod 0,5 odstotka), pa imamo na evropskem vzhodu od pet- do desetkrat večji delež umrlih med pozitivnimi na covid-19 in kar 20-odstotni delež svetovnih okužb (ob štiriodstotnem deležu prebivalstva). V neslavnem vrhu prizadetih držav so Bosna in Hercegovina, Bolgarija in Romunija, ki s tem samo stopnjujejo vzhodnoevropske pandemijske smrtne rekorde z vodilno BiH (3500 umrlih na milijon) in tesno za njo Severno Makedonijo, Bolgarijo in Črno goro. Tudi Slovenci smo z 2500 umrlimi na milijon integralni del nesrečne regije, ki s slabo precepljenostjo in samomorilsko brezbrižnostjo do epidemijskih dejstev postaja tarča začudenih pogledov celotnega razvitega sveta.

Delo