Preden se potopim, nočem slišati za morskega psa ali nesrečo

Kot od nogometa se tudi od potapljanja ne da živeti, vsi moramo imeti neke službe, da preživimo. Jaz se ukvarjam s potapljaškimi tečaji, težava je, da se moja delovna sezona prekriva s tekmovalno. Če se odločim za tekmovanje, trpi dohodek.

Pri Dubrovniku je toliko rib, da je vseeno, ali si v plitvi ali globoki vodi, povsod je dober ulov.

Zame je potapljanje s kamnom vrhunska sprostitev. Če ne bi bilo mraza in bi lahko bil v obleki, bi bil to zame največji užitek.

Zadnjo uro pred startom mi nihče v ekipi ne sme omenjati morskega psa ali nesreče.

V življenju je še kaj lepšega od gledanja potapljaške vrvi in lova na rekorde, lova na metre.

INTERVJU V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24