Pred kratkim sem imel pogreb in običajno v pogrebne nagovore vključim lepe stvari o človeku, od katerega se poslavljamo. Po pogrebu je prišla do mene gospa in mi rekla: »Joj, župnik, danes pa ste jo tako hvalili. Tega si ni zaslužila. « Pokojne nisem pretirano hvalil, povedal sem stvari, za katere sem vedel, da so resnične. Gospo sem vprašal, zakaj se tako počuti, in odvrnila mi je: »Bila je tako hudobna do mene. Ko sem bila otrok, mi je vzela liziko in nikoli mi je ni vrnila. Veste, včasih lizik ni bilo, dobila sem jo v dar.« Nisem mogel verjeti, da gospa resno misli. Več kot 50 let je minilo od dogodka, gospa pa je v sebi še vedno nosila zamero, nikoli ni pozabila. Še stari Rimljani so rekli: »O mrtvih samo dobro.« Pot odpuščanja je pot, ki je vedno prava, ker celi rane. Če to držiš v sebi, bo enkrat počilo.
Obrazi
Po pogrebu je prišla do mene gospa in mi rekla: »Joj, župnik, danes pa ste jo tako hvalili. Tega si ni zaslužila.«
Martin Golob, župnik, o stvareh, ki jih sliši na pogrebih.