V resnici je sotočje Soče, Tolminke in Zadlaščice, ki sem ga večkrat obiskal, pravi raj neokrnjene narave. Pekel nastane šele tisti teden, ko je tam prireditev Metal Camp, saj igrajo tako naglas, da se sliši tja do 15 km oddaljenega Kobarida. Ker tako glasna glasba, ki ima jakost povprečno 110–120 dB (= decibelov nad povprečno mejo slišnosti), že v kratkem času povzroči trajne posledice sluha, imajo muzikanti čez ušesa zaščitne slušalke proti hrupu.
Večina poslušalcev pa si vtakne v ušesa zamaške, ki jim znižajo raven tiste gromozansko glasne glasbe za kakih 30 dB. Obojega ne bi bilo treba, če bi na napravah, ki ojačujejo zvok, obrnili gumb tako, da bi znižali jakost na kakih 85–95 dB, ali če bi uporabili ustrezno manjše in cenejše ojačevalnike in zvočnike. Tako pa prireditev Metal Camp nekako spominja na voznika avta, ki bi sočasno pritiskal na plin (izvajalci), obenem pa še na zavoro (poslušalci).
Esej Petra Stariča v tiskani izdaji Reporterja