Pahor je namreč izmed vseh predsednikov, ki so se zvrstili v zadnjih dveh desetletjih, najbolj premislil ustavno vlogo predsednika republike v pokučanovski dobi in svoje delovanje poskušal čim vestneje prilagoditi črki in duhu ustave. Jasno je povedal, kako si predstavlja svojo vlogo, in za svoj model predsedovanja dvakrat dobil žegen volivcev.

In vendar se tudi njegov mandat izteka v fiasku. Spodletelo mu je pri njegovi osnovni nameri: preseči ideološko polarizacijo in predsednika republike povzdigniti na tisto mesto v institucionalni piramidi, kjer bi se izpogajal in artikuliral nacionalni konsenz.

Delo