Paul Gosar, naš človek v ameriškem kongresu, ki ga danes taisti kongres preiskuje zaradi domnevne vpletenosti v pripravo nasilnih protestov in napada na hišo ameriške demokracije 6. januarja 2021. Naš ponos iz Arizone je skrajnežem, s katerimi je bil v dnevih pred napadom večkrat v stiku, kar po twitterju vnaprej obljubljal amnestijo.
Paul Gosar, podpredsednik skupine prijateljstva s Slovenijo v predstavniškem domu ameriškega kongresa, ki se mu je po njegovem zadnjem nastopu na Fuentesovem neonacističnem zborovanju odreklo celo vodstvo njegove lastne stranke. "V republikanski stranki ni prostora za bele supremaciste in antisemitizem," je našemu odlikovancu zabrusil vodja republikancev v ameriškem senatu Mitch McConnell. Da si tako skrajen, da ti uspe iz tira spraviti vrh v Trumpovo gnojnico pogreznjene republikanske stranke, je dosežek posebne sorte. "Ni mi mar bolečin, z njimi živim" Paul Gosar, ki se je ponudil, da v ameriškem senatu zamenja Johna McCaina, le nekaj ur po tem, ko je ta sporočil, da ima neozdravljiv tumor na možganih. Ne vem, kakšna je zunanjepolitična strategija za bodoči razvoj odnosov Slovenije z ZDA, a moj nasvet bi bil, da se ne zanašamo preveč na skupino prijateljstva v kongresu. Če se slika o naši državi v ameriškem kongresu oblikuje glede na to, kaj si spodobni člani kongresa mislijo o Paulu Gosarju, smo lahko resno zaskrbljeni.
So what! bo morda v odgovor zabrusil naš predsednik, večina zgoraj omenjenih nečednosti je iz obdobja po 19. aprilu 2019, ko je prejel najvišje slovensko državno odlikovanje. Ampak, gospod predsednik, Paul Gosar ni od včeraj. Paul Gosar je veteran rasizma, skrajnosti in sovraštva. Paul Gosar se ni nekega jutra zbudil z najvišjim slovenskim odlikovanjem na pižami in si dejal, OK, to zdaj imam, od zdaj naprej pa lahko sovražim in svinjam do mile volje. Naš predsednik je v predsedniško palačo povabil, gostil in častil človeka, ki se ga noben drug politik, ki da kaj nase, ne bi niti s palico dotaknil, kaj šele ga odlikoval.
Večer