Vse, kar si želim, je, da sem znotraj cerkve. Nimam se časa ukvarjati z boji. Veste koliko ljudi moram pokopati, krstiti, poročiti, ves verouk in oznanjevanje! Če bi duhovniki več delali z ljudmi, bi bilo lažje in bolje, ne pa da se ukvarjamo sami s sabo. To je izguba časa. Ko zasledim take zadeve, sam pri sebi mislim: »Joj, stari možje, raje malo molite.« Če bi se v cerkvi z ljudmi ukvarjali, ne bi imeli časa za te zadeve. Jaz na njihovem mestu bi bil nekje na fari, čez dan bi z mamami molil in kofetkal, zvečer bi pa z možmi v gostilni kartal. To bi bila moja idealna starost. Pa pri vseh teh zadevah si vedno rečem: »Martin, glej, da ne boš tak.«

Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Reporterja