Zame ni prednost to, da stojim na odru kot diva in sem sama sebi dovolj. Rada dam publiki nekaj več.

Po Evrosongu sem imela stike z ljudmi z vsega sveta, celo z Nove Zelandije. Tudi pozneje so mi še pisali, če bom še kdaj prišla na Evrosong in podobno. Ampak tudi to ni vse.

V dvajsetih letih se je nabralo kar precej odmevnih kreacij, ki sem jih nosila na festivalih in raznih dogodkih. V bistvu je škoda, da samo visijo v omari in jih ne oblečem več.

Najbolj pomembno je, da si srečen. Jaz se pri nas v Artičah usedem za hišo. Nikjer ni nobenega, imam svoj mir. Z leti znaš to še bolj ceniti.

Še vedno pa so skrite želje, recimo ta, da bi spoznala Céline Dion, že zato, ker imava na isti dan rojstni dan.

INTERVJU V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24