Kako pa je v naših političnih vrstah? Tako kot nekoč mi otroci kažejo s prstom drug na drugega. Krivi pa so seveda starši, ops, mediji. Enkrat eni, drugič drugi. Zato imajo politiki tako radi svoje ali pa take, ki so taki, kot bi bili njihovi. Ni dovolj, da si z njimi v soglasju ali da misliš 90-odstotno podobno kot oni. Kje pa! Mora biti stoodstotno in pika.
Če ni tako, si udbovec, kučanovec, rdečkar, janševec, ksenofob, fašist in ne vem kaj še vse. Le tisto ne, kar v resnici moraš biti. Eden od njihovih skrbnih staršev ali, da bo bolj točno, novinar, ki jih kdaj tudi pohvališ, in novinar, ki jih poskušaš opozarjati na njihove zablode, ki jih ni malo.
KOLUMNA V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
