Migrantski tokovi skozi Slovenijo za zdaj še niso tako množični kot leta 2015 in 2016, a primeri, kot je ugrabitev Belokranjca, jasno kažejo, da bo treba pri varovanju meje še veliko postoriti, saj Hrvaška – morda deloma tudi namenoma in z željo po nagajanju svoji severni sosedi – ne stori dovolj, da bi ustavila migrantske tokove.

Ne smemo podcenjevati nevarnosti, da Slovenija proti svoji volji postane migrantski žep. Slovensko-hrvaško mejo bo treba v prihodnosti veliko strožje varovati, po potrebi tudi zaostriti azilno zakonodajo po madžarskem zgledu in nevladne organizacije, ki podpirajo politiko na stežaj odprtih vrat, dati na stranski tir.

KOMENTAR V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24