Ljudje, ki bi lahko naredili sistemske spremembe, za katere si je prizadevala Anita Ogulin, so potem z velikimi in krokodiljimi solzami jokali na njenem pogrebu, namesto da bi se en mesec prej usedli z njo, poslušali njene predloge sprememb. Ona bi lažje odšla in lahko bi nekaj naredili. (...) Mislim, da se je marsikomu obračal želodec. Mene ni sram govoriti o tem. Ko sem videla, kdo vse je ‘žaloval’ za njo … ne vem, kolikokrat je bilo prav na ta vrata potrkano, naslovljene pobude, pa so imeli za povedati vse kaj drugega kot lepe besede.

N1