Za časa kadrovanja Gregorja Golobiča v LDS poglejte podatke o poslovanju državnih podjetij, ki so ustvarjala dobičke. Golobič je imel srečno roko pri kadrovanju. Pri Cerarju pa kadrovanje že nekaj časa ni dobro. Pri razumevanju današnje situacije je treba dodati, da prevladuje mantra, da je potrebno podjetja v državni lasti prodati, ker se slabo upravlja z njimi.
Sam sem spremljal Golobičev model kadrovanja, ki je bil daleč od tega, da bi izbiral ljudi, ki bi jih poznal, kar je merilo za izbiro v času današnje vlade. Golobič se z ljudmi, ki jih je izbral, nikoli ni želel osebno srečati. Zbral je informacije in se po tem odločil. Prepričan sem, da so bile takšne odločitve bolj objektivne od kasnejših odločitev, ki potekajo na podlagi tega, kdo koga pozna in kdo je naš.
