Meta Kušar, pesnica in esejistka: Demokracija mora zagotavljati pravičnost, resnico … sicer umre. Treba je jasno obsoditi tatvino in umore. Odslej ne bo mogoče obsojati samo nekaterih za njihov lopovski posel stoletja, analogija bo na iste sodne klopi pripeljala tudi zločine mrtvih in živih likvidatorjev. Pravo ne bo kaznovalo samo lopovščin vseh političnih opredelitev samostojne Slovenije, ampak bo osmotski tlak demokracije pripeljal do jasne obsodbe tudi še žive in mrtve osvoboditelje, ki bodo kaznovani, kakor bi morali biti takoj po osamosvojitvi. Čas je, da v globini zajamemo vso težavnost toleriranja morilcev, ki so odeti v politične varovalne plaščke. Plitko in le sferično razumevanje moralnega problema vzdržuje prevlado etične negotovosti. Pri spravi je treba iti do korenin, in taki, ki so polni prejšnjega političnega strahu, težko razmišljajo o njej na nov način. Tudi v osebnem življenju je enako. Šele ko razumem prvobitno napako, zavzamem stališče do nje, stari problemi izginejo, in lahko začnem misliti na novo. Predaleč nas je prignalo uničevanje duše, to je demokracije in vsega življenja. Ustvarjalnosti! Življenje ni nikoli nevtralno, kakor tudi branje literature ne, vedno čustva prebudijo etiko, ki zahteva naše stališče, da bi lahko prav zaradi njega obstali v simbiozi. V spravi je dovolj razpoznavne morale za vse, tudi za ateiste.