1703079682-dsc6151-01-1703079660058 Svet24.si

Umrla je novinarka in publicistka Manca Košir, ...

azijski sršen, invazivna vrsta Svet24.si

Škodljivi azijski sršen je že pri naših ...

občina-ruše, urška-repolusk Necenzurirano

Policija preiskuje, kako je štajerska občina ...

jansa orban fb2 Reporter.si

Večni si želijo biti le avtokrati: v Moskvi, v ...

pogacar Ekipa24.si

Tadej Pogačar pred Girom izpostavil ...

Resno? Je on tisti, zaradi katerega bo planet uničen? Odkrito.si

Nas bo Elon Musk pokončal?

crypto.com arena Ekipa24.si

Sramota leta! V LA-ju skušali takole provocirati ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Izjava dneva

Lovro Šturm: V primeru Patria je indična sodba neutemeljena, ker temelji na indicih iz kroga oseb, v katerem Janeza Janše ni

Deli na:
Lovro Šturm: V primeru Patria je indična sodba neutemeljena, ker temelji na indicih iz kroga oseb, v katerem Janeza Janše ni

Dr. Lovro Šturm, pravnik: Indična sodba je izjemna sodba brez neposrednih dokazov o pravno odločilnih dejstvih; je konstrukt na podlagi sklepanja. Vendar morajo biti indici trdno povezani v krog in poleg tega sodba ne sme imeti dodatnih šibkih delov. Pri indični sodbi je, tudi če nima drugih pomanjkljivosti, kakršne ima sporna sodba, mnogo večja možnost, da pride do sodne zmote in posledično do krivice. Kot minister za pravosodje sem se v imenu države v odmevnem primeru Martina Uhernika opravičil obsojenemu in njegovi družini zaradi krivične indične sodbe, ki je bila žal razveljavljena mnogo prepozno. Tudi denarna odškodnina, ki jo je prevzela država, ni mogla nadomestiti prestanega gorja.

V primeru Patria je indična sodba neutemeljena, ker temelji na indicih iz kroga oseb, v katerem Janeza Janše ni. Že šibkost konstrukta indične sodbe je dovolj resen razlog za dvom o pravni pravilnosti sodbe, še zdaleč pa ni edini. Pomembno je tudi to, kako je bil v tem primeru uporabljen zakonski člen, ki opredeljuje kaznivo dejanje, tj. 269. člen kazenskega zakonika. Višje sodišče ga izrecno razume kot odprto zakonsko normo, kar pomeni, da ga je mogoče prilagajati. To pa je v kričečem nasprotju z ustavno zahtevo 28. člena ustave. Zakoni morajo biti jasni in določni, to velja posebej strogo za kazenskopravne določbe. Ključna je zahteva po določnosti pri opisu znakov kaznivega dejanja. Višje sodišče sámo priznava, da je zanj ta zakonski člen odprt, to pa pomeni, da nanj ne gleda kot na nekaj fiksnega. Naj za lažje razumevanje uporabim poenostavljeno primerjavo. Predstavljajte si lesen okvir neke slike; ta je fiksen. To je zakonsko stanje in to mora biti identično tistemu, kar je v opisu konkretnega dejanskega stanja. Vendar sodišče priznava: mi takega zakonskega okvira za konkretno dejansko stanje ne bi mogli uporabiti, zato namesto fiksnega zakonskega okvira predpostavljamo, da imamo v rokah okvir iz elastike, ki ga lahko raztegnemo in uporabimo tudi za drugačno obliko, ne samo za pravokotnik, temveč za krog, elipso … To pa je v ustavi izrecno prepovedano.

Vir: Družina