Govor je bil medel. Amerika sem, Amerika tja ... nič posebnega. Nobene prave energije. To se zgodi, če populizmu odvzameš sovraštvo. V kampanji in kasneje je vedno bil proti nekomu. Proti Clintonovi, proti demokratom, proti Mehičanom, proti močvirju v Washintonu ...

Populizem potrebuje sovražnika. Celo populizem Miloje Kolar Celarc potrebuje sovražnika. Tistih 20%, ki bodo plačali njene zdravstvene zablode. Trumpov govor je bil tisto, kar ostane, ko populizem očistiš sovražnika, proti kateremu ščuvaš. Medlo. Brez ideje, ki bi si jo zapomnili. Kupujmo ameriško? Tak slogan se spomnijo tudi Židanovi čebelarji. Novo obdobje? Mogoče. Mogoče pa ne. Odvisno od vsebine.

Pri vsem skupaj je dobro edino to. Da govor sicer ni bil povezovalen, ni bil pa niti razdiralen. Ni iskal novih prijateljev, ne pa tudi sovražnikov. Glede na njegovo kampanjo to niti ni tako malo. Kaže pa, kako malo ostane populistom, če se odrečejo sovražnikom.

Držimo pesti, da bo Trump tudi v prihodnje zdržal brez njih.

BLOG ŽIGE TURKA