Ko se enkrat začneš pogovarjati z Janezom Janšo, ti mora biti jasno, da te ni več. Da ob njem ni koeksistence. Je le podrejenost.

In prav s temi zombiji je povezano prvo upanje v letu 2022. Da ni šans, da še kdaj dobijo kakšen glas na volitvah. Da je najbolje, da se res preselijo v neko vzporedno zombijsko realnost. In čez dobrih sto dni ne bo nobene šanse, da v parlament pride stranka, ki se bo nekaj obotavljala, iskala neke kompromise, neke kvazi sredinske cigu miguje in pri volilcih dajala vtis, da je pripravljena na pogovore z vsemi. Po dveh letih nam je jasno, da to ne pride v poštev. Niti v zombijskem svetu ne. Ko se enkrat začneš pogovarjati z Janezom Janšo, ti mora biti jasno, da te ni več. Da ob njem ni koeksistence. Je le podrejenost. Je le vse tisto, kar je že zdavnaj zapisal njegov podrejenec Dimitrij Rupel: on ne išče sodelavcev, ampak služabnike in vernike.

Dnevnik