Jože P. Damijan: Kaj naj si mislimo o kandidatu za finančnega ministra, ki pride povsem nepripravljen na “hearing” (zaslišanje pred pristojnim odborom DZ)? Kaj naj si mislimo o kandidatu, ki ne pozna številk s področja, ki bi ga naj vodil? Ki ne zna našteti prioritet svojega bodočega mandata in pojasniti glavnih ukrepov, ki naj bi jih izvedel?... Ignoranca ali neznanje? Ali kaj tretjega? Meni na misel padeta dve razlagi. Prvič, da je kot nadomestni kandidat, 37. na seznamu za to mesto, ki so ga za kandidata “sneli” v petek popoldne ob petih, morda zelo šibka izbira za to najbolj zahtevno ministrsko mesto...
Ali drugič, da očitno še ne ve, kaj bo moral delati in mora počakati na navodila tistih, ki so ga nastavili. Če bodo botri hoteli povečanje javnega financiranja z namenom spodbujanja gospodarske rasti, bo pač počel to. Če bodo želeli višje davke, bo pač dvignil DDV in trošarine. Če bodo želeli ohranitev sedanje ravni javnih plač, bo pač zagotovil sredstva za to. Če bodo želeli brisati kreditne sledove pri prenosu slabih kreditov na slabo banko, bo pač naredil tako, kot rečejo.
Toda kako bo tak šibek finančni minister, cunja v rokah nekoga iz ozadja, čez teden ali dva stopil pred tuje vlagatelje in jih prepričal, da mu posodijo dve nujno potrebni milijardi evrov za refinanciranje zapadlih obveznosti in za pokritje tekoče proračunske luknje? Kako lahko nekdo brez kakršnekoli vizije prepriča tuje vlagatelje, da Slovenija ve, kaj počne in da je sposobna kredite vrniti?
Ne ena ne druga razlaga ne vliva optimizma. Ne meni, še manj pa finančnim trgom.
Damijan blog