Ušajeva je Janšo razkrila kot spletkarja in kot lažnivca, kar je kritika, ki jo v takšni obliki in tako lepo dokumentirano doslej niso mogli zapisati niti bolj »levo« usmerjeni mediji...
Iz objavljenega dopisovanja je razvidna »makiavelistična« in politično zahrbtna drža predsednika SDS. »Protesti so učinkoviti, če pride akcija od spodaj in izpade kot spontani upor,« je pisal predsednik SDS Janez Janša.
Poudarek je seveda na »izpade kot spontani upor.«
Z drugimi besedami – Janša se zavzema za to, da se politično, strankarsko organizirani protesti javno predstavljajo kot spontani, čeprav to niso. Še več, Janša sam je očitno bil pobudnik in »avtor« takšnih lažno spontanih protestov.
Janša je torej za lažno "spontanost" in za uporabo laži v političnem boju.
Je za brezkompromisno uporabo laži, ki jo prodaja kot resnico.
To seveda pomeni vsaj dvoje – prvič, da je na zelo podoben način Janša ravnal tudi ob podobnih »lažno spontanih«, v resnici organiziranih protestih v preteklosti, ko se je protestiralo proti njegovemu odhodu v zapor, sodbah slovenskih sodišč itd.
In drugič, da Janša v tem primeru ni ravnal prav nič drugače kot naj bi ravnali njegovi politični nasprotniki, ki jih je obtoževala »organiziranja vstaj« in prav nič drugače od enega od prvih političnih nasprotnikov – Slobodana Miloševića, ki ga je slovenska politika zelo rada (deloma upravičeno) obtoževala, da sam stoji za svojimi mitingi.