Se ne srečate s Francem Juršo? Ali pa morda z Zoranom Jankovićem, ki vas je pripeljal v politiko?

"Ne. Odkar sem šel iz urada predsednika vlade, sem se videl s Karlom Erjavcem, a na nekem dogodku, kjer sva pač bila oba. Sicer pa se ne dobivam z njimi, tudi nič slabega ne bom govoril o nikomer. Z Zoranom Jankovićem sem se pogovarjal pred dvema letoma, rekel sem mu, da sva toliko stara, da nima smisla, da greva vsak po svoji strani ulice in se ne pozdraviva. In sva rekla, da je zdaj v redu. To ni odnos, kot je bil prej, se pa ne kličeva. Prideš v fazo, ko se ti ne da več - ne kregati in biti slabe volje. Nikoli v življenju nisem želel komu škodovati, to ni moj način. Človeka lahko kam pošljem, mu povem iskreno v obraz, a ko svoje povem, greva v življenju naprej. Tudi to v Sloveniji ni sprejemljivo in prav to mi je problematično tudi v športu. Recimo v mlajših kategorijah, ko trenerji kričijo. Razumem, da mora biti kdaj trener oster ali strog, da od njega dobiš največ, a odnos se takrat ne bi smel skrhati in končati. Ko sem bil kot 15-letnik v Srbiji, je tudi mene trener okaral, a po treningu in tekmi me je povabil, da sedem k njemu, da nadaljujemo z normalnim odnosom."

Večer