Janez Šušteršič: Tudi če odštejemo stroške sanacije bank, statistična ocena kaže, da vlada na področju javnih financ letos ni naredila ničesar. Tako imenovani primarni primanjkljaj, ki ne vključuje stroškov reševanja finančne krize in plačila obresti in se je lani znižal za 818 milijonov, naj bi letos upadel za samo 60 milijonov. Vlada je krmilo prevzela dovolj zgodaj, da bi lahko ukrepala, toda njena predsednica je raje s prstom kazala na predhodnike in se izgovarjala na podedovane razmere. Tudi Gregor Virant, ki je Državljansko listo v koalicijo popeljal z obljubo, da bodo vztrajali pri uravnoteženju javnih financ,2 ne čuti nobene odgovornosti do preostalih nekaj sto članov svoje stranke.
... bo najkasneje novembra postalo jasno, da se Slovenija na finančnih trgih ne bo več mogla zadolžiti. Zato bo morala zaprositi za pomoč, ne le za sanacijo bank, kot se danes špekulira, marveč tudi za tekoče financiranje proračuna in vseh nanj pripetih rentnikov. Najkasneje s svetimi tremi kralji bo v Ljubljano prišla tudi Trojka.
Je trojka katastrofa, ki bi se je morali bati? Z vidika ugleda države in nacionalnega ponosa vsekakor. Z vidika ekonomije pa to ni nujno. Grčija, kamor je trojka prišla prva, se res še ni pobrala. Toda na drugi strani imamo Irsko in Portugalsko, ki sta bili pod nadzorom trojke le nekaj let in se danes že postavljata na svoje noge. Znosno preživetje obdobja trojke je torej maksimalni nacionalni razvojni cilj, ki si ga danes lahko postavimo. Dobro bi bilo, če bi dobili tudi vlado, ki bi ga znala uresničiti.
PlanetSiol.net
