Janez Janša: Dejstvo je, da smo poslušali dva tožilca, ki sta dvakrat brala isto stvar. Že to kaže na veliko konfuznost tega, kar se je dogajalo v sodni dvorani. Še bolj konfuzna pa je vsebina. Bilo je 60 obravnav. Niti en očitek iz obtožnega predloga v zvezi z mano ni zdržal. Vse priče so obtožbe zanikale. Niti enega dokaza tožilstvo ni ponudilo, ampak kljub temu so danes v zaključni besedi ponovno dvakrat prebrali stavke iz obtožnega predloga, po katerih naj bi neugotovljenega dne, na neugotovljen način, na neugotovljenem kraju dobil obljubo nagrade in še to za druge.
Tisto, kar je bil dodatek danes pa je možno razbrati iz zaključne besede g. Ferlinca. To je, da naj bi neznanega dne, na neznan način, na neznanem kraju vplival na neznane osebe, da bi te izvedle naročilo oz. nakup oklepnikov. Absurd se je danes še podvojil. Tožilec je bil poleg tega v zaključku in tudi na začetku političen, približno tako kot vojaški tožilec pred 25 leti. Bil pa je tudi osebno žaljiv, to pa bolj kot vojaški tožilec pred 25 leti.
To je popolni absurd. Še večji absurd pa je, da tožilec ob tem govori, kako naj bi to bil zgled boja proti korupciji. Slovensko tožilstvo v zadnjih 25 letih ni vložilo niti ene obtožnice zoper tiste, ki so izropali slovenski bančni sistem v devetdesetih letih, niti zoper tiste, ki so zdaj Slovenijo potisnili na rob mednarodne finančne pomoči z 8-milijardno luknjo v slovenskih bankah. Tam je korupcija, tam so milijarde in niti ene obtožnice.