Po drugi strani se sprašujem, zakaj Janša, če je res tak strateg, ni naredil najbolj strateške poteze v svoji politični karieri in se politično upokojil po zadnjih predsedniških volitvah ter prepustil stranke Logarju. S tem bi stranki zagotovil, da ne bi bila več tako odbojna, kot je, in bi lahko ciljala na volilni rezultat blizu 40 odstotkov glasov. Vendar to ne bi bila več Janševa stranka. Janša si je med privrženci ustvaril neverjeten kult osebnosti, kot ga v teh krajih ni bilo že od časa Tita. Imajo ga za nacionalni simbol, utelešenje pravičnosti, boja proti vsem krivicam, skoraj za božanstvo. Verjetno živi za ta kult osebnosti in za moč, ki jo to prinaša. Zato ni mogel pravočasno sestopiti s trona na položaj zaslužnega bivšega predsednika in svetovalca.

Nedelo