Ivan Kukar: Po dodelanosti sistema množične manipulacije si bi slovenski mediji in celo družba kot celota verjetno tudi s strani samega Goebbelsa zaslužili oceno »cum laude«. Levji delež k temu prispevajo zelo glasni naivneži. Zadnji primer tovrstne naivnosti je tuljenje, da bi morala Cerkev na Slovenskem poravnati dolgove upnikom in delničarjem Zvonov oziroma Rasti. Takšni pozivi vsebinsko pomenijo zahtevo po totalni razlastitvi Cerkve na Slovenskem (tj. zahtevo po prodaji prav vsega našega premičnega in nepremičnega premoženja), pa še vsak nedeljnik bi v ta namen moral prispevati še kar precej denarja. V normalni družbi velja pravilo, da vsakdo nosi odgovornost za svoja ravnanja – mariborska nadškofija jo že mora nositi, saj je izgubila vse svoje premoženje in si je poleg tega za bodoče nakopala še kar nekaj dolgov; banke in bankirji bi jo tudi morali prevzeti, tudi z odhodom v zapor za deset in več let; delničarji pa se morajo zavedati, da je vlaganje v delnice zelo tvegana naložba, še posebej, če gre za naložbe na mejnem tržišču z zelo nepreglednim poslovanjem in brez delujoče pravne države. Kruto, ampak edino realno in edino normalno.

Časnik.si