Po dobrih dveh letih vidimo, da vse ostaja pri besedah in kopičenju dokumentov. Vidimo, da se je vodstvo Cerkve obdalo z izvrstnimi govorci, ki pa jih prepoznavam kot zvite debaterje ali prazne retorike.

Žrtvam zlorab smo dolžni kot bližnji, kot skupnost, da zanje iskreno storimo največ, kar lahko. Povzel bom misel ustavnika Andraža Terška: moč argumentov, moč znanja in dnevnopolitična neomadeževana prepričljivost. Na našem področju to pomeni: dokazi, znanje in suverenost, s katerimi lahko pred katerim koli cerkvenim predstojnikom argumentiramo dejstva.

Navajam primer ženske, ki je kot deklica doživela mnogotere zlorabe. Čeprav so bili pristojni seznanjeni z dejstvi, ki zmrazijo, je bil storilec, ki ima na vesti zlorabe več deklet, iz svoje redovne skupnosti odslovljen zgolj zaradi neupoštevanja obljube uboštva.

Problem odgovornih v Cerkvi je očitno v prevzemanju odgovornosti, verodostojnosti in osebne integritete. V javnem intervjuju je eden od njih pred časom izjavil, da je srčika Cerkve povezanost škofov. To ni res. Srčika Katoliške cerkve je Jezus. Njegovo vodilo je jasno.

Delo