Dr. France Arhar: V Sloveniji se bodo morale zgoditi nadaljnje spremembe v bančništvu. Ko smo ustanovili samostojno državo, je bila skupna bilančna vsota bank slaba tretjina BDP, do vstopa v monetarno unijo je bila bilančna vsota na 78 odstotkov BDP. Po tem pa je bliskovito zrasla in dosegla leta 2008 okoli 150 odstotkov BDP. Podobno se je v desetletju od leta 2001 do 2010 zgodilo tudi v Evropi; ocenjujejo, da je bilančna vsota evropskega bančnega sistema 344 odstotkov evropskega BDP, pred tem pa je bila nekaj čez 200 odstotkov. Poleg tega je velik upad kreditiranja: podatki iz leta v leto kažejo približno 8,4-odstotni upad kreditiranja nebančnega sektorja. V Evropi je padec financiranja 4,2-odstoten. To pomeni, da se bruto dohodek zmanjšuje, stroški so predvsem zaradi slabih posojil visoki, kot rečeno, pa regulator zahteva zaradi večje stabilnosti več kapitala. Glavna švicarska bančna stebra Credit Swiss in UBS, obe banki sta sistemski in globalni, imata že zdaj kapitalsko ustreznost od 18 do 19 odstotkov, slabih posojil pa je odstotek odobrenih posojil. Tudi v Luksemburgu in na Finskem je slabih posojil en odstotek. Slovenija kot celota pa ima 15,2 odstotka slabih posojil in je med tremi najslabšimi, poleg Bolgarije in Grčije. EU-27 je pri sedmih odstotkih, monetarna unija pa pri šestih odstotkih.
Finance